Konec lanskega leta je bila usklajena vsebina prenovljene evropske Direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) in s tem ukrepi za postopno razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050. Direktiva EPBD, ki bo v naslednjih tednih tudi objavljena v evropskem uradnem listu bo začrtala, kakšne stavbe bomo gradili v prihodnje – z vidika energijske zasnove in oskrbe z energijo in z vidika krožnosti uporabljenih gradiv.
Obvezna bo intenzivna prenova stavb, zmanjševanje rabe primarne energije (prehod na obnovljive vire in samooskrba z energijo), da bi kot država dosegli zahtevane prihranke energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP). Direktiva zahteva, da prenova stanovanjskih stavb zajame vsaj 55 % stavb z najslabšimi energijskimi lastnostmi, kar v praksi pomeni nujne izboljšave toplotnega ovoja (okna, fasada, tla, strop, streha) poleg vgradnje sodobnejših tehnologij za rabo energije. V podporo začrtanemu razogljičenju stavbnega fonda lahko pričakujemo vpeljavo novih finančnih mehanizmov, ki nam bodo v pomoč pri odpravljanju ovir pri financiranju prenove in odpravljanju energetske revščine ter bistveno bolj celovito informiranje in svetovanje po načelu vse na enem mestu.
Slika 1. Obremenitve okolja, ki jih povzročajo stavbe, ter prioritetne strategije za njihovo obvladovanje in prehod v brezogljično, podnebno odporno grajeno okolje.
Če smo v praksi že dodobra sprejeli skoraj ničenergijsko gradnjo kot obvezen standard, ta direktiva po novem predvideva, da bodo od leta 2028 vse nove javne stavbe grajene kot brezemsijske. Za vse ostale nove stavbe pa bo ta obveznost stopila v veljavo že z letom 2030.
Brezemisijske stavbe
Brezemisijske stavbe so tiste, ki na lokaciji ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, povezanih z rabo fosilnih goriv, in obenem izpolnjujejo nacionalno predpisane zahteve glede energijske učinkovitosti.
Obstaja več možnosti, kako to doseči: stavbo lahko oskrbujemo z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na lokaciji stavbe ali v bližini, kot na primer s pretvorbo sončne energije v toploto, z rabo geotermalne energije, s fotonapetostnimi napravami, toplotnimi črpalkami, z elektriko iz vodnih virov, biomase, z obnovljivo elektriko pridobljeno v energetskih skupnostih, z energijsko učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja ali z uporabo odpadne toplote, torej z energijo iz brezogljičnih virov. Sprejemljiva je tudi raba energije, pridobljene z izgorevanjem obnovljivih goriv na sami lokaciji stavbe.
Ta zahteva bo v prehodnem roku po sprejemu direktive EPBD vključena tudi v naše predpise.
Obvezno razkritje ogljičnega odtisa stavbe
Ob uvajanju brezemisijske gradnje, ki je predvsem rezultat energetsko podnebnih politike, pa se že dolgo zavedamo obširnih vplivov gradbene industrije na okolje. Zato nova evropska zakonodaja, ki se nanaša na stavbe, veže na gradnjo stavb tudi zahteve za povečanje krožnosti (ponovna uporaba gradiv, recikliranje) in načrtovanje stavb z mislijo na celoten življenjski cikel, da bi lahko negativne učinke gradnje na okolje in zdravje ljudi obvladovali že v zgodnjih fazah življenjskega cikla stavbe. Obvezno razkritje ogljičnega odtisa stavbe (t.j. potenciala za globalno segrevanje (GWP) v CO2eq/m2 leto) je tako novost direktive EPBD.
Analiza življenjskega cikla stavbe
Od leta 2028 bodo morale nove javne stavbe nad 1.000 m2 in po letu 2030 ostale nove stavbe razkriti svoj ogljični odtis v celotnem življenjskem ciklu. Postopek temelji na analizi LCA , ogljični odtis stavbe mora zajemati najmanj operativne emisije – to je zaradi rabe energije (faza B6) in utelešeni ogljični odtis – zaradi uporabljenih gradiv (faza A1-3), čimprej pa tudi ogljični odtis ob koncu življenjskega cikla (faza C) ter koristi in obremenitve, ki presegajo meje sistema (faza D), slika 2.
Slika 2. Faze življenskega cikla stavbe, ki jih obravnavamo pri načrtovanju stavbe z misljo na celotni življenjski cikel; Vir. LIFE IP CARE4CLIMATE
V ta namen je predpisana uporaba metodologije kazalnikov trajnostne gradnje po Level(s) – kazalnik 1.2 GWP Global Warming Potential) oz. potencial globalnega segrevanja. Prav to metriko trajnostne gradnje v slovensko okolje uvajamo v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE (www.care4climate.si), kjer ta čas potekajo pilotni projekti uporabe kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG po Level(s)) na realnih projektih v Sloveniji – v strokovnem delu programa sejma DOM je temu področju namenjena delavnica o trajnostni gradnji stavb v četrtek, 7. marca 2024.
Z zahtevo za gradnjo brezemisijskih stavb zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov zaradi rabe fosilnih goriv, tako imenovane operativne emisije, ki nastajajo v fazi uporabe stavbe. Ogljični odtis stavbe pa je širši pojem in zajema celotni življenjski cikel stavbe. Zahteva po izračunu potenciala globalnega segrevanja v življenjskem ciklu novih stavb zato pomeni prvi korak k večjemu upoštevanju učinkovitosti stavb v celotnem življenjskem ciklu in krožnega gospodarstva.
Stavbe so pomembna zbirka materialov, saj so skladišča virov za več desetletij, možnosti načrtovanja in izbire materialov pa v veliki meri vplivajo na emisije v celotnem življenjskem ciklu tako novih stavb kot tudi prenov. Učinkovitost stavb v celotnem življenjskem ciklu je treba upoštevati ne le pri novogradnjah, temveč tudi pri prenovah.
Zainteresirana javnost se lahko s potrebnimi informacijami o SLO kTG seznani preko e-platforme, dostopne na povezavi www.kazalnikitrajnostnegradnje.si
Več informacij o testni uporabi alfa verzije SLO kTG tudi po e-pošti: info@kazalnikitrajnostnegradnje.si. Vabljeni k sodelovanju.
Ne spreglejte: na Sejmu Dom bo v četrtek 7. marca 2023 potekala tudi delavnica o uvajanju trajnostne gradnje v Sloveniji in o slovenskih kazalnikih SLO kTG po Level(s).
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/00007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu – www.care4climate.si
Marjana Šijanec Zavrl, mag. Miha Tomšič, Neva Jejčič
Gradbeni inštitut ZRMK
Sabina Jordan, Friderik Knez
Zavod za gradbeništvo Slovenije